Posted in Brez kategorije

Mešana solata za tiskarskega škrata oziroma predjed v obliki uvodnega nagovora

Odkar pomnim, me literarno udejstvovanje navdihuje, kadar pa s produkti slednjega mogoče lahko tudi sama koga navdihnem… Obojestranska zmaga? V poplavi blogov, v katerih nadebudni avtorji žvečijo različne priljubljene teme, ki tangirajo prave skupine bralcev, bi lahko v želji po najdbi lastne (ne)tržne niše vnaprej pomahala z belo zastavo. Pa ne bom.

Ker: tem nikoli ne zmanjka, če si umetnik vsak dan, če te navdihne vsak novi korak, ki ga narediš, kjerkoli si in če ob tem še rad zaplavaš v svet črk, si kaj hitro neusahljiv vir literature. Samo kakšne? Iskreno, kot mi je vselej v navadi, vnaprej priznavam, da ne vem, kakšne in da vsem pravilom bloganja navkljub, ki poudarjajo pomen preventivne usmeritve, tu ostajam zvesta sebi. Predalčkanja ne maram, meja v svetu črk in besed, vejic in pik pa zame ni. Tu in tam naj podelim, kar pač… mislim. Tok zavesti, vsakič drug, a vedno moj torej.

Nadgradnja znanega reka v mojem svetu lahko zveni tudi takole: Misliš, torej si. Piši, torej boš.

NAMEN bloga: Skozi svoje pisanje nesebično delim življenjska spoznanja, ki jih (z)internaliziram na svoji poti, v vsaki besedi, vsaki črki se potrudim vliti navdih, motivirati bralca in mu pokazati tudi druge vidike stvari, da se utemeljeno zamisli nad vsebino zapisanega – na tak način tudi želim nesebično prostovoljno pomagati tavajočim umom tega utripajočega ritma vsakdana, da odkrivajo globino, smisel in širino in tako osebnostno kot duhovno (z)rastejo – veliko truda in časa namenjam tudi temu področju v smislu raziskovanja in študiranja, saj sem poleg tega, da sem magistrica prava, okoljevarstveno angažirana in literatka, ki se pisno udejstvuje na več področjih, zainteresirana tudi za druga področja, moja sla po novoodkritem in osvojenem znanju pa je tudi moj dodaten vir navdiha. Vesela sem odziva vseh, ki so doseženi s strani mojega mentalnega vložka v svojo strast – pisanje. Naj vam branje pomaga skozi izboljšanje načina vašega življenja, sebe in užitkov v zgolj biti TI. 😉

💛

PS v obliki podnapisa prejšnjemu odstavku (:D): Beseda “vplivnik/vplivnica”, ki se je v miselnem pojmovanju sveta ob svojem prehodu v naš jezik ustvarila za spletne objavljalce, ki blogajo o vsakdanjih temah, je zame pojmovana drugače, saj je namen mojega bloga že v zasnovi ustvarjati objave drugačne od tipičnih blogerskih (spoštljiva opazka: večkrat instantnih) okvirjev, ki bodo dejansko dosegle svoj namen – prodrle v način razmišljanja in življenja. Ne izključujem seveda pisanja o vsakdanjih rečeh, tudi moda in lepota, ki sta v ženski domeni blogerk (bo)sta tu ustrezno obravnavani, a vselej z nadgradnjo, saj je moje pisanje zastavljeno na drug način, umetniško & intelektualno večplastno in globljepomensko in dajem prednost kvaliteti pred kvantiteto – vesela sem, ko vidim, da se bralci/bralke poglobite v moje ustvarjanje, cenim vsakega posebej in zame niste le številka. Vselej toplosončno vabljeni, da se dodate z vpisom svojega e-maila in potrditvijo na listo sledilcev, da boste vselej obveščeni o novi objavi, po vmesnem času, ko jo za vas skrbno in zavzeto skreiram, na voljo pa imate seveda tudi odzive pod posti in moj kontakt, kjer me dobite preko e-maila za kakšno dodatno izmenjano misel. Saj veste, navdih je povsod, tudi v izmenjavi besed in črk na štiri oči, štiri ušesa ali štiri pare rok, ki drsijo po tipkovnici. 😉 Želim, da se enako zamislite tudi tekom vsakdanjika, ko jadrate skozi življenje, ne le, ko zadeskate na tale link nahranit um in dušo pod umetnim soncem (svetlobo ekrana:)). To zame pomeni zares biti vpliven.

Črkast čin-čin izza zaslona z druge strani, medtem ko srkaš svoj najljubši eliksir za dušiko in se potopiš v moj svet črk! 

Wingia

Posted in Brez kategorije

Tudi, ko nisi okej, se le polomljeno nasmej. Naučen(a) novega iz teme se spravi, s pravim pristopom boš rekordno spet pri pravi – in le tako se res (po)zdravi. ;)

vir slike: instagram profil lightworkerslounge

Prav nihče ni rojen v oklepu, ki je njegov ščit pred zunanjimi dogodki, kateri nas radi spravijo v negativno miselnost in razpoloženje. Potrebno trdnost lupine razvije naš obrambni mehanizem skozi leta, ki so nas (s)testirala v različnih ozirih in nas sooblikovala v osebnost, kakršna smo danes. In ne glede na to, s čim vse nam je bilo postreženo preko niti usode na paleti naših doživljanj, polni packastih odtenkov najrazličnejših podtonov, včasih se nam še vedno zdi, da na nekaj nismo pripravljeni. Se kdaj vprašaš, zakaj pride tisti “slab dan”, “grozen teden”, “mesec katastrofe”, “za*eban čas”, “težko obdobje”? Se zgodi, da mu večjo težo pripišeš, če traja dlje kot običajno, lahko pa te celo vodi v neko brezupno stanje, ko besniš zaradi “krivice, ki se mora venomer dogajati ravno tebi na najtežji način” in/ali se morda vdajaš v usodo v kontekstu pestovanja notranjega melanholičnega samopomilovanja. Nič od navedenega ti seveda izhoda iz krize, ne glede na to, kakšne vrste in tipa je, seveda ne olajša, zato je oboje, tem dlje kot traja, kontraproduktivno.

Kot pri srednje intenzivni igri ping-ponga se v življenjski igri po scenariju, ki ga v končni fazi zase pišeš sam, moraš naposled odločiti, da boš od sebe odbil žogico, ki je na tebi, kar moraš storiti srednje intenzivno, nemalokrat ravno prav agresivno in včasih nalahno. Prava moč prihaja od znotraj in na tebi je, da vselej, ko zapaziš, da je tvoje razpoloženje zašlo v smeri, ki ni sinhrona s tem, kar je zate dobro, tudi ustrezno reagiraš. To si najprej dolžan sebi, že iz razloga občutka samoodgovornosti, katerega mora vsak človek osvojiti in ponotranjiti na poti svoje vsebinske rasti.

Nadaljuj z branjem “Tudi, ko nisi okej, se le polomljeno nasmej. Naučen(a) novega iz teme se spravi, s pravim pristopom boš rekordno spet pri pravi – in le tako se res (po)zdravi. ;)”
Posted in Brez kategorije

Osmišljen čas, ki ga sam(a) s sabo preživiš je čas, ko lahko veliko zase narediš! (&nekaj preverjenih idej kaj lahko počneš sam(a) na tak način, da boš kmalu še bolj okej in entuziastično pritiskal(a) na plin, ko gre lajf naprej – ZASE se lepo imej!<3)

Ne, s tem naslovom nimam v mislih časa, ki si ga primoran(a) preživeti sam(a) – ko si sam(a) v delu (pospravljanje & čiščenje, urejanje in nega sebe in svojih zadev, updejtanje/polnjenje/rihtanje napravic iz vseh strani in sortiranje mapic/gruntanje novih programov in aplikacij, ki si se jih odločil(a) uporabljati ali pa ko spiš sam(a) recimo, čeprav tudi ta čas, namenjen obveznostim, lahko dobro vnovčiš kot čas, ki ga preživljaš sam(a) v smislu multitaskinga in sprotnega učenja ter zabave, če si znaš življenje narediti tako, da je zate vseskozi užitek že zgolj “biti”, a o tem naj pade objava kdaj drugič;)). Niti ne ciljam na čas, ko obležiš zaradi kakšnega medicinsko vzrokovanega razloga.

vir slike: positivemindsetdaily profil (instagram)

Sicer je to tudi delno razlogovalo mojemu “samasemmmm:)” pretežnemu delu vikenda, ker še nisem povsem zdrava (orazumljeno odgovorno, ker je bil teden zdravljenja, ki pri meni ponavadi ne potraja tako dolgo, naporen, sem skenslala petkovo večerno drinko zaradi še vedno ne idealnega počutja, jemanja antibiotikov in ker sem dobila na knadno ravno v petek še eno zdravilo), poleg tega je bilo več ur vseeno namenjenih obveznostim, ki so se nabrale kaj hitro po nekaj dneh ter organiziranju in pripravam na bližnje obveznosti, a kar hočem s tem uvodom podčrtati v sklepu je, da si je vsake toliko treba vzeti vsaj dan zase v samoti ali pa vsaj nekaj ur (zlasti, če si veliko obkrožen(a) z ljudmi in sploh če ne stanuješ sam(a)).

vir slike: positive inspirational quotes (instagram profil)

Meni je ta vikend še posebej dobro dela delna izoliranost pred preostalim svojim družabnim delom sveta. Ven sem šla zgolj po opravkih in se razgibat, po telefonu sem bila dosegljiva omejeno in kakšen odgovor “odložila”, v posebej hladnem vremenu sem toliko bolj uživaško lahko uživala v svoji družbi tudi notri na toplem, medtem ko sem sem ter tja užila londonsko-vremenski pridih Ljubljane skozi dež in se veselila, da imam tudi blizu bloka vse, kar bi rabila, ko sem notri, meni pa je prijetno toplo v kežual cotikah in vsake toliko tudi pod dekico s čaji in drugimi napitki na moj način, ki sem jih prav “strokovno profesionalizirano” (:p) pripravila, ker sem se tudi skozi priboljške razvajala – užitek je res si vzeti čas in nekaj skuhati/pripraviti nekaj posebnega, izvesti kakšen negovalni oziroma lepotni tretma, dlje pomeditirati/počakrati/izvajati dihalne vaje in vse, kar bi moralo biti na dnevnem meniju opravil, ampak postane izvedba takšnih ritualiziranih dnevnih aktivnosti prava mini meditativna pustolovščina, ko se zadeve lotiš sproščeno, zavzeto in si zanjo res vzameš čas – ker ga imaš, ker si (si) sprostil(a) urnik – le zase. To se ja mora smeti! 😉

Nadaljuj z branjem “Osmišljen čas, ki ga sam(a) s sabo preživiš je čas, ko lahko veliko zase narediš! (&nekaj preverjenih idej kaj lahko počneš sam(a) na tak način, da boš kmalu še bolj okej in entuziastično pritiskal(a) na plin, ko gre lajf naprej – ZASE se lepo imej!<3)”
Posted in Brez kategorije

Delati in misliti dobro ter biti dober se večplastno splača, tudi teta Karma od nekdaj pravi “Vse se vrača, vse poplača!” aka moja teorija z resničnimi primeri, ki (te) ne izneveri. ;)

Deljenje za lepše življenje ali “sharing is caring” realiziran moto 🙂

Že pred meseci sem zjutraj pred službo na podlagi na predpražniku sosedam servirala svojo hladno rižoto s tofujem, zelenjavo in začimbami, a tudi vsakič, ko se vrnem s telesne aktivnosti (športanja na moj način) zunaj recimo, z nogo popravim njihov premaknjen predpražnik, česar sploh ne vejo. In včeraj, ko sem bila končno malo boljše po nekaj dnevih ekstremno slabega počutja, ko sem bila primorana peglati rjuhe kljub siceršnji želji po vsem mogočem, sem že na drugi kavici, ki sem si jo privoščila v pospešenem okrevanju, preden se celostno korak za korakom v toku okrevanja vrnem k obveznostim, delu, pisanju (vključno z bloganjem, nedvoumno;)) in vsemu, kar me izpolnjuje, odprla oči izgubljeni duši in recimo pri prevzemu pošiljke na pošti poslala še gumijast medicinski trak za stisk roke pri odvzemu krvi nazaj na urgenco, od koder sem ga pomotoma odnesla.

Naj začnem z anekdoto z druge kavice, ki sem si jo kot kavoljubkinja privoščila v pospešenem okrevanju, kateremu brezalkoholno nazdravljam (kljub pozitivnim dogodkom zadnjih dni bo pod mus zgolj skozi meditacijske vaje energijskega občutenja hvaležnosti proslaviti vse dobro, ker še jemljem antibiotike). Pri srkanju kave sem po telefonskem pogovoru dopustila, da k meni prisede neznanec, čeprav sem ponavadi do slednjih pogostoma zgolj mimobežno naravnana in nared za “small talk” (ki ga sicer maram le za osnovne potrebe vključenosti, sicer pa ga, ko pač “je temu ma da mora biti tako” rajši nadgradim v “deeper talk”, op. blog. :)).

No, ko torej grem od predzadnjega izmed uvodoma naštetih elementov naprej oziroma nazaj, da nanizano naštevanje nadgradim, da bo jasno, da ne gre za prazno samohvalo kako super in oh in sploh sem, ampak da hočem s tem nekaj povedati in čim več bralcev navdihniti k spremembam v obravnavanem kontekstu naslova posta, preidimo k primeru, ki ga daje moja mala anekdotika. 🙂 

Nadaljuj z branjem “Delati in misliti dobro ter biti dober se večplastno splača, tudi teta Karma od nekdaj pravi “Vse se vrača, vse poplača!” aka moja teorija z resničnimi primeri, ki (te) ne izneveri. ;)”
Posted in Brez kategorije

Po jutru se dan pozna! – Bodi sam(a) njegov(a) kreator(ka) in si naredi dobrega! ;)

Že nekaj časa prakticiram zgodnje vstajanje in sodeč po bralnih trendih, s katerimi sem na tekočem, je zadnje čase to tudi sicer priljubljena tema za žvečenje, zatorej nisem edina, ki v tokratnem postu gloda to kost, jo pa seveda grickam na svoj način in sem jo povezala v svetovalni post na temo jutra v smislu kako si slednja narediti taka, da bo dan kvalitetnejše izpolnil tvoje življenje, ki lahko tudi s pravo podlago, postavljeno zjutraj, zraste v trdnjavo uspešnejšega in srečnejšega bivanja.

Podpreambulnost tega zapisa naj zavzame splošno znana izhodiščna dejstva, ki kljub temu, da so splošno znana, ponavadi ne bodo zadosti motivacijska, da bi najbolj vztrajne preklapljavce med dremeži in pretepače budilk zmotivirala za prejšnje vstajanje. Že srednje, ne le dolgoročne pridobitve zgodnjega vstajanja so pripomoč k večji organiziranosti, urejenosti, zbranosti/fokusiranosti/koncentriranosti (vse tri navajam, ker v mojem svetu niso vselej sopomenke in verjamem, da nas v načinu življenja, ki je prevet z multitaskom, obstaja več takih) in v končni fazi tudi več notranjega miru in več pridobljenega časa le zase.

Vir: Instagram

Za vsako stvar, ki ti lahko prinese nekaj dobrega, si se bolj volj(a)n/a potruditi, zato se splača poskusiti s pridobitvijo tudi te zdrave navade, ki naj vključi več zdravih metod in manjših ritualov, ki jih priredi po svoje.

Vstani vsaj nekoliko prej in potem boš sčasoma našel voljo za še nekaj minut prej… Sama sicer nisem šla čisto po taki poti, ampak v obratni smeri, ki jo priporočam tistim, ki načeloma nimajo težav z jutranjim zbujanjem – takšni ste sicer v očeh tistih, ki jih imajo, takoj v prednosti, ker boste lahko kasneje dlje pospali, če boste to želeli (;D), ker se boste že utekli v novoosvojene jutranje mini navade in vam bo tovrstno investiranje v dan preko jutra kasneje vzelo manj časa. Ali pa boste dodali nove izzive svojemu jutranjačenju. Ampak ja, prvi korak je v odločitvi, da si date to – sebi date nova jutra in boljše dni, boljše čase zase. 😉 

Kako se lotiti projekta “jutranjačenja”?

Nadaljuj z branjem “Po jutru se dan pozna! – Bodi sam(a) njegov(a) kreator(ka) in si naredi dobrega! ;)”
Posted in Brez kategorije

Če skrbiš, da si kolikor lahko “in”, sledi tudi trendu “biti eko”, da svet ne bo hin. ;)

Že s svojim diplomskim in magistrskim delom iz okoljskega prava sem želela prispevati večji prispevek k varstvu okolja tako pravno kot literarno, pa vendar me moja nemirna sla po širjenju pozitive v svet na način, da delim svoja (spo)znanja z drugimi nesebično, žene naprej v zavedanju, da glede na mojo siceršnjo prizadevnost za varstvo okolja ni dovolj le sem ter tja vkomponirati v poste opomnike, kako je potrebno čuvati okolje, v katerem živimo, ampak si glede na pomembnost deleža ukvarjanja s tem področjem bivanja v mojem življenju zasluži poseben post.

Iskreno me navdaja veselje, ko spoznavam, da so se trendi začeli pomikati naprej tudi v smeri načina življenja in da se “moderno” ter “in” ne ustavlja več zgolj pri temu, kaj moramo posedovati, ampak vse bolj na tem, kakšni naj bomo mi, trendiziranost pa se tudi vse bolj usmerja od notranjosti (usmerjenost v svoj napredek v smislu osebne rasti, telesne aktivnosti/športa, zdrave prehrane..) v usmerjenost v “notranjost z dodano vrednostjo za zunanji svet”. Tako je torej biti eko zdaj hashtagano virtualno in vse bolj tudi realno kot biti v trendu, kar je nesporno zelo dober globalni pomik družbe, ki zaradi prepočasnega soočanja z okoljskimi težavami zdaj vseeno še lovi zadnje vlake na poti doseganja lepšega jutri za vse.

Si morda še vedno eden tistih, ki mu je voda iz pipe samoumevna in jo spuščaš po mili volji? Pustiš goreti vse možne delujoče luči in naprave naenkrat in dolgo časa? Nisi dosleden/-na pri ločevanju odpadkov? Ja, sem pa tja se pač zgodi, da kakšna stvar tudi ni čisto v redu speljana za višji blagor, ampak biti pretirano malomaren, ko bi moral začutiti čut odgovornosti in se z njim soočiti v smislu napredka zase in vse za tabo, vključno z vsemi “zatabci”, je danes že nedopustno.

Nadaljuj z branjem “Če skrbiš, da si kolikor lahko “in”, sledi tudi trendu “biti eko”, da svet ne bo hin. ;)”
Posted in Brez kategorije

Naj ti nobena malenkost ne oteži ravno prav razpršenega fokusa, ki vodi do več (miru & sreče) – osebni nasveti iz spoznanj o preobremenjenosti z videzom: Ne bodi tako neusmiljeno strog(a) do sebe!

Uvod tega posta naj bo sklic, ki pomensko izraste iz prejšnjega posta o neučakanosti. Zadnje čase sem se dobesedno vrgla s kavča pestovanja v nezadovoljstvu z lenobnim udobjem in začela intenzivno delati na sebi in investirati vase na vseh področjih svojega življenja, kar je razvidno tudi iz vsebine mojih objav in navdiha, ki me skoznje vodi. V vsem prebiranju, izvajanju novih praks, iskanju dodatne volje in navdiha sem ter tja lahko globoko zavzdihnem, ker najdem marsikaj, na čemer je še treba delati, a potem se z eno izmed svojih manter, ki meji na notranjo afirmacijo, saj mi daje občutek notranje pomirjenosti, opomnim, da vseeno ne smem biti prestroga do sebe.

In tako sem se lotila za problemom neučakanosti postopoma in ne pregrobo dela na tem, da se vse prevečkrat pretirano fokusiram na malenkosti in pričela kot se mi zdi posebej konstruktivno, čeprav neudobno za začetek – najprej s poglobitvijo v sebi, čemu je temu tako in kako lahko to popravim v svoje in višje dobro. Ker sem opazila, da se je kvaliteta mojega življenja občutno popravila, odkar sem se soočila sama s sabo, svojimi notranjimi strahovi in pomanjkljivostmi na konstruktiven način, sem tudi hitreje našla motivacijo za novo investicijo sebe vase. Kako?

Nadaljuj z branjem “Naj ti nobena malenkost ne oteži ravno prav razpršenega fokusa, ki vodi do več (miru & sreče) – osebni nasveti iz spoznanj o preobremenjenosti z videzom: Ne bodi tako neusmiljeno strog(a) do sebe!”
Posted in Brez kategorije

Nič ne gre čez noč, gre pa marsikaj čez dan. A naj ne bo niti čakajoči moment zaman. ;)

Priznam, da sem sem pa tja pomislila, da je mir včasih tako beden. Še zdaj se mi kdaj, ko me malo zvije malodušje pa nisem na polno zaposlena ali čisto vpeta v kaj svojega, zdi tako. Zakaj? Ker ni nikoli vse tako, kot hočeš. Stvar pogleda na stvar torej. 

Nihče si mi naj ne drzne zatrditi, da ni nihče nestrpen, tudi najbolj pohlevno bitje, ki sproščeno lušči semena v nekem meditativnem obredu v najbolj mirnem kotičku neke oddaljene pokrajine, ima v sebi vsaj mikron neke napetosti. Včasih gre za sladko pričakovanje, prijetno vznemirjenje, nečesa se pač veseliš in to je povsem okej. Včasih pa si razočaran, ker se je tvoja predstava na poti manifestacije v realnost nekje zataknila in ni ne duha ne sluha o tem, kar si pričakoval. Večkrat sem modrovala komu, da se je razočaranju moč še najlažje izogniti tako, da ničesar ne pričakuješ. Sem ter tja deluje, a včasih vseeno zmaga tisto podzavestno upanje, ki ga je čekan časa počasi scefral.

To je globoka napetost, ki jo stiskaš nekje v pesti svoje podzavesti in sem ter tja vseka na dan, bolj ali manj očitno. Konec brezkoncev je tanka linija med upanjem in pričakovanjem, med zaupanjem vase in med nejevero. Vendar nesmiselno je v nedogled pestovati občutek negotovosti, da se slednji še ekspanzira in nazadnje neuresničenost nekih želja krade tvoj mir v tem trenutku. 

Nadaljuj z branjem “Nič ne gre čez noč, gre pa marsikaj čez dan. A naj ne bo niti čakajoči moment zaman. ;)”
Posted in Brez kategorije

Kako z igro konvertirati trmo v motivacijo in svoj minus spremeniti v plus na primeru osebnega skoka v boljše bivanje ali Kako sem jaz postala bolj organizirana in zakaj je to dobro. :)

Ego-ta in Trmo-ta v njunih neuporabnih delih na stran, uvodoma priznam, da sem šele zdaj začela spoznavati, da mi je trma sem ter tja konkretno naškodila, ker je nisem energijsko pravilno usmerjala. Se pa hitro, ko se preobremeniš (tudi s pozitivnimi rečmi!) lahko vprašaš kako imeti več energije, s čim jo lahko privarčuješ in kako se razbremeniti morebitne anksiozne nervoze, da ti pri lovljenju sanj, v katere vodi “imeti se rad” (tu se oziram k prejšnji objavi), čim manjkrat spodrsne.

In hitro sem pogruntala, kje lahko izboljšam občasne spodrse preobremenjenosti in si uredim dele življenja, ki rabijo novi red. 😉 Zadnje čase sem skočila iz tolikokrat omenjane cone udobja že večkrat, kar mi je vlilo pogum, da nadaljujem, a me je občasno tudi zmedlo in utrudilo in ker moj um vedno išče rešitve, dokler jih ne najde, sem želela ta aspekt izboljšati.

Kot sem že pisala v motivacijskem postu nekje na začetku svojega bloganja, se je včasih res pod mus “zbrcati v rit”, da se nekam premakneš – recimo, evo, prenesi teorijo, ki jo vsi opevajo “stopiti iz cone udobja” v prakso na čim več področjih ravno na način, da svojo trmo konvertiraj v voljo – saj je tudi edino smiselno skušati svoje minuse uporabiti za nove pluse v življenju, ta investicija pa se splača tudi zato, ker te vsestransko krepi, se pa tudi tu teorijo preslikati v prakso zares da, če malo poglobljeno razmisliš in se malo “pretentaš” v igri, ki te zabava – in spoznavam, da vse bolj deluje, častna blogerska! 😛

Igra je preverjeno lahko prav simpatičen sistem, ki si ga sam sezidaš v buči in si polepšaš pot kreiranja nove navade. Kako sem se jaz zabavala pri tem skoku iz udobnoconjenja in še profitirala?

Začela sem si pripravljati opomnike za vse mogoče opravke, šla sem sicer že skoraj preveč v ekstreme (to mi je morebiti karmična kazen, ker sem se včasih norčevala iz preorganiziranih ljudi :D), ampak slej ko prej kljub moji nagnjenosti v ekspanzije do roba in čez zaradi ekstremistične plati poglabljanja vase tudi jaz znam najti ravnovesje. 😉

Kakorkoli: Opomniki so na prijazen način “pretentali” mene samo, ker se je najbrž v mojih možganih sprožil center za nagrajevanje vsakič, ko sem označila na svojem opomniku ali seznamu narejeno reč, potem pa sem se tudi naučila dodatno nagraditi za opravljeno in tako je bilo že v štartu moje zadovoljstvo dvojno (včasih zadostuje naslajanje nad tistim zavedanjem, da si kul.. če že ravno ni blizu nikogar, ki bi te pohvalil, si sam pocartaj egota, haha). 

Nadaljuj z branjem “Kako z igro konvertirati trmo v motivacijo in svoj minus spremeniti v plus na primeru osebnega skoka v boljše bivanje ali Kako sem jaz postala bolj organizirana in zakaj je to dobro. :)”
Posted in Brez kategorije

Navidez zgolj umetniška filozofija, na prvi pogled malce zmedena energija. – A ko se v takšne misli poglobiš, si na poti, ko »šelezdajzares« resnično svoje sanje loviš. ;)

Zadnje čase me je domala obsedlo vprašanje osebne rasti v povezavi s pojmom imeti se rad, dlje kot sem se v vprašanje poglabljala, več stvari sem odkrila – nazadnje toliko, da sem pokasirala dodatno mentalno mapo iz nič, slednja pa je tako nabasana z informacijami, da od mešanice entuziazma, radovednosti, notranjega lova za zadnjimi atomi moči v iskanju ravnovesja, prikupne in na trenutke malo manj nezahtevne za moj kompleksni um zmedenosti na trenutke skoraj pokam po šivih… Hej, hej, hej, hej! Stop, si bi morala reči večkrat. (In si tudi bom, saj sem začela DIHATI vmes in NALAHNEJE užiti čare (se opravičujem za CL, ampak preko objav tudi sama sebi kdaj kaj skušam vcepiti v bučo ;D), saj sem spoznala, da sem bila trmasto zakrčena, neposlušna, slepa – eden od povodov za nastanek objave, op. avt.)

Problem je, da me obsede vsako novo interesno področje, kar je postalo bolj izrazno vse odkar sem začela investirati vase in kljub hvaležnosti za sposobnost hitrega širjenja intelekta v tem lahko hitro uvidiš breme, če dopustiš, da ti bi utrujenost ukradla navdih. Ločiti strah od ukradenega navdiha, strah, da boš zamudil, če si vmes vzameš nekaj časa za nič, to je prva sklepna misel, ki jo napovem kar uvodoma. Okovi obsesije naj bodo vselej rahli kot cvetje, ki ga nežno pobožaš med sprehodom in vdihneš njegov vonj, pa jih več ne boš videl kot obsedenost, ampak bo takšna »zdrava obsedenost« zgolj uravnovešen navdih. 😉

Mi je rekel prijatelj, da sicer ni nič slabega v tem, da te nekaj obsede, dokler je to dobro zame in mi ne škodi, da v tem primeru podpira. In je res, v primeru najdenega notranjega ravnovesja, seveda, ker:

je navdušenje nad sabo ravno tista pot do hvaležnosti za osebni napredek, do njega pa vodi edino odločna investicija, s pravim zanosom. – Ga včasih malo poforsiram, priznam, ko mi zmanjka kakšen atom moči in včasih, ko me kakšen moment zvije karkoližememoratakratmučiti, se dodatno ugonobim z dril idejo, da je to nova prilika, da zrastem. Da se nečesa naučim.

Sla po znanju, kakršnem koli že sicer (ampak ograja miselnega vrta te objave obkroža področje notranje rasti, torej sem imela v glavnem delu osebno v mislih to sfero), je pridobitev, ki ji ta večer nazdravim, pogoltnem grenčico priokusa, ki mi morda ne bi nalahno stekel po grlu in se ognem strahu, da jo bom izgubila. Poti nazaj nekako ni smiselno niti iskati, ne da je ni. Čemu regresirati?

(Vmesni podhint št. 1: Loči regresiranje v smislu nazadovanja od umiritve, sprostitve, da zinternaliziraš spoznanje bolj uravnoteženo. S tem se nagradiš za vložen trud in se učiš živeti v trenutku, biti prisoten – sebi.) + (Vmesni podhint št. 2 s sklicem na “čemu regresirati?”: – manj te bo vleklo v temne dele svoje biti, če boš znal negativo v pozitivni nadgradnji misli utopiti! ;))

Nadaljuj z branjem “Navidez zgolj umetniška filozofija, na prvi pogled malce zmedena energija. – A ko se v takšne misli poglobiš, si na poti, ko »šelezdajzares« resnično svoje sanje loviš. ;)”
Posted in Brez kategorije

Bodi tako šik kot znaš biti za svet tudi v intimnosti doma, sem pa tja… Skok iz udobnoconjenja bo kmalu tvoj novi “doma”. ;)

Kaj, a misliš, da se v meni ne naseli prijetna sproščenost skozi pot od zatilja navzgor do temena pa od zatilja čez hrbet vse do pasu, bokov in nenazadnje preplavlja udobje moje bitje vse do konic zadnjega uda, če po tušu smuknem v trenirko s spetimi lasmi? Seveda, čeprav sem imela tudi faze, ko bi kavbojknjačila v petkah, pa sem se zgolj preobula v nekaj nemotečega za okolico, kompromis bi lahko bila boljša domača haljica iz svile, da… Zakaj, tudi če sem sama? 

Preprost odgovor, cena, ki jo moraš plačati, da božaš svojo ženstvenost tudi v intimi sam s sabo, je davek na račun udobja. Kot trening za lepši tonus. Kot divji tek v breg, samo bolj stacionarno. In je navdih samemu sebi, ko se spotoma med urejanjem domačih in malo manj domačih zadev ujameš v stenskem zrcalu… Danes si bil(a) posebej šik, se ti ne zdi? 

Včasih je dovolj, da po tušu ostane mejkap in vseeno oblečeš tisto seksi majico ali top nad spodnji del trenirke, ki naj bo, za vesolje sveto, prav prilegajoča in po svoje seksi podnotena (ne velja razvlečena trenirka iz praveka nemodnega domotarjenja, ne, tudi meditiraj tak(a), da si si še vedno dovolj všečen/všečna). Sem pa tja se pregreši, da ja ne boš stradala udobja, kajti stradati se v tem svetu ja bi ne smelo, če ti je dano, da vanj nisi primoran bodisi zaradi geografske obsojenosti vpetosti v pretresljivo skromnost bodisi zaradi moža v belem, ki ti ga je zapovedal. Komentiranje modnih navodil kakšne agencije naj bo tu pod lučko “se vzdržim”. 

Ampak vslej gre za isto reč – daj si dihati, a daj si tudi na dušo pihati. Užij se v lepem pogledu nase, dasikrivo to lahko pomeni zgolj sprehod v seksi perilu gor in dol, dokler intenzivno gruntaš, kaj za nekižepač dati nase. Tudi pod trenirko se čuti tvoja energija, tvoja lastna neobremenjena ujetost v blišč feminilnosti (ali moškofilnosti, če si tanobel boksarice oblekel, da se všečiš za lepši “to be continued” del dneva). 

Nisi tu, da boš zgolj ugajal bitjem okoli sebe, ugajati pa jim nikdar ne moreš sebizadostno, če tebi samemu (tebi-sebi :)) ne zadostuje notranji občutek ob doživu lastne pojavnosti.
V samoti, v intimi samostojnega trenutka v zasečasu spontano treniraj (morebiti, če ti ni v krvi biti tak(a), bo najprej potrebna vaja, ki te (z)oblikuje s potekom časa navajanja novih vzorcev bivanja s sabo-kot meditacija, ki se ti bliža iz iščočih začetkov nato spontano, da te zaobjame) “samozasnopočutimsekrasno” stilsko bivanje, medtem ko počneš, karkoli že te je ujelo v ta miselni ali dejanski gib v varnem krogu (no, prej kvadratu ali pravokotniku ali L-ju) tvojega brlogca.

Pomemben si, sebi. Tudi drugim si. A bolj kot božaš svoje bitje z meditativnim negovanjem imidža v zasebnosti, bolj nared si, da neseš svojo sproščeno energijsko auro nato tudi ven, med druge. Se ti je že zgodil nenavadni odziv neznanca na presunljivi pozitiven način, po tem ko si doma ujel tisti val samoizpolnitve, ki te nese? Seveda so še druga magnetna polja v tebi, ki bodo privlekla k tebi različne tipe pozornosti, na tebi pa je, da se vprašaš, kakšne in čigave si v resnici, nenazadnje želiš.

Ampak kadarkoli imaš kakršen koli dan že – SIJ, ker to se sme! Sij sebe v svet… zvezdni prah za tabo naj zapraši parket. Konec koncev je tudi praktično in uporabno malo po najstniško potrenirati bojno opravo za prihajajoči podvig, da boš prav udobno hodil(a) v svoji opravi tja, kamor te bo nesel čar načrtov…

Wingia