Posted in Brez kategorije

Naj moda ne bo zabloda! {In ne pozabi drugega pomena njenega poimenovanja, ker tu si drzniti nemalokrat ni škoda.;)}

Zastaralni roki mode niso nikoli prekluzivni. Tudi zato, ker je vedno možna vrnitev v prejšnje stanje. Takšna restitucija se sicer včasih pod pretvezo posodobitve in nadgradnje, ki je de facto vseeno domala identična prejšnji različici, prodaja kot sveži hit <mode>rnizacije, včasih pa je prav zares zgodovini vdahnjena nova nota, ki se jo lahko upravičeno (in tudi spoštljivo do vložka v izgled v kontekstu prave umetnosti, ki se ga da izvirno modificirati skozi čas) deklarira kot nekaj prenovljenega.

V nekem kontekstu tako ni zgolj stereotipno in niti nekako ni preveč posplošeno gledati na ženski spol kot na žive lutke, ki uživajo v tem, da se igrajo s stiliranjem. Mogoče je del naravnega razvoja našega bitja slediti užitku oblačenja lutk v punčkastih časih tudi kasneje, ko same vskočimo v vlogo te lutke v naravni velikosti. In hja, tudi tiste malo manj punčkaste otroške igre s sestavljanjem lego kock in nizanjem avtomobilčkov vzdolž blatnih brazd imajo v sebi že zabubljene nastavke za kasnejši pristop k oblikovanju svojega sloga, nedvomno.

Iz teh bub si je namreč moč zamisliti nevidni, a plačan predujem za to, da lahko čez leta občudujemo raznolikost razvijajočih se metuljev, ki letajo mimo nas… Dokler se ne vmeša generičnost, ki utegne biti včasih neusmiljena morilka izvirnosti in pristnosti. Dokler vajeti mode niso apatično prepuščene v roke totalitarnega nareka nekega sicer formalno neuzakonjenega, a v realnosti dosledno upoštevanega zakona. <*Tu vstavljam okvir za sliko, ki jo sam prikličeš v spomin, saj ti je dobro poznana!*> Uniformirane najstnice in najstniki. Identičen poslovni videz v poslovnem svetu. Moški so sicer tudi v duhu izenačevanja spolnih vlog v nekaterih modno-lepotnih kontekstih pridobili nekaj lepih priložnosti, da se izmažejo iz prisilnih okvirjev res pretresljivo skromne izbire, a jih vseeno dostikrat ujame v isto past zapovedana moda enih in istih idej.

Seveda mora biti korelacija, katero je moč in velikokrat dokaj smiselno (upoštevajoč produktivno konstruktivnost miselnega toka glede teme) iskati povsod, tudi med samozavestjo in ubogljivostjo. Pogum za izvirnost je nedvomno lažje zbrati v zavetju trdnejšega oklepa pozitivne samopodobe. Včasih ga, podobno kot otrok izmenja eno sličico za v album za drugo ali odrasli filatelist eno znamko za drugo, zamenjajo za občutek varnosti v tej coni udobja, ker se jim zdi, da je najpomembneje, da si pač »in«, saj je to vstopnica za občutek sprejetosti in vključenosti.

Skoraj ga ni ekstrema, kjer ni pretiravanje sicer lahko tudi velika zgrešenost. Če si zamislim situacijo, da otrok na prehodu za pešce pocuka mater za rokav in vzklika: »Lej, mami, maškara!«, mislim da je jasno, da je izvirnost v ekstremih lahko napornejša tako zate kot za okolico, čeprav si nagrajen s tem, da navdušiš otroka ali spraviš v smeh koga na njegov slab dan, kar je po svoje lepa odkupnina samemu sebi za prestano (:D).

Nek priokus kontradiktorne neverodostojnosti me navda vsakič, ko žvečim zdaj že ponarodelo (ali generično?) obtožbo populacije v vseh mogočih kontekstih, da s(m)o ovce. Ja, ukalupljene so naše vloge – sicer za potrebe normalnega funkcioniranja v danem času in prostoru, kar zadeva kompatibilnost s trenutnim sistemom, ampak vse ostalo je še vedno na nas samih. Svoboda misli naj sledi domišljiji, izvirnost naj se rodi iz navdiha, črpanega od kjerkoli si ga počrpati želimo. V tem primeru bomo »uporniki z razlogom« na konstruktiven način, ki bo vnesel barve in živahnost v ta v očeh večine črno-belo-siv vsakdan. Začni svoj preporod po malem, da ne boš ugonobil(a) same(ga) sebe še preden splezaš na vrh tobogana. In potem uživaj v spustu po tem toboganu mode in odrešujočem »čofu« v svežino. Lojalnost sebi si si na koncu vseeno dolžan podariti. Lepše se ne moreš na<d>graditi.😉

Pod »P.S.« naj za olivo v kozarcu martinija, ki je za potrebe nadaljnje uporabe nepokvarljiva in jo samo preliješ z novim martinijem (:D), pustim na vpogled nekaj malo bolj praktičnih smernic, ki vodijo v svet individualizacije v kreiranju osebnega zunanjega sloga.

Splača se poskusiti sledeče:

  • Nostalgija: Obujanje spominov ob brskanju po zaprašenih škatlah s fotografijami tvojih prednikov je lahko prvi korak v lovu za navdihom, ki ga zgradiš iz danes vseeno zelo »in« nadgradnje retro stilov.

Drugi predlagani korak je brskanje po morebitnih ostankih dediščine (tudi še živečih v tebi znani budni obliki, vključno s teboj samim, ki si morda že pozabil na tisti za takrat zgrešeni nakup), ki se je ohranila v obliki še povsem uporabnih kosov garderobe.

Včasih je treba oblačilo zgolj malo osvežiti, včasih ga svojim meram prilagoditi, včasih pa mu še kaj dodati in posodobitev vsebine tvoje omare z oblačili bo neprecenljiva dodana vrednost. Kot most med danes in nekoč v obliki reciklaže, ki bo oblečena na tebi in hkrati tudi unikat, katerega se sploh ne da kupiti.

  • Na ponudbo trendov glej kot na samopostrežno, ker bi to v svojem bistvu tudi morala biti. Ni treba kljubovati vsemu, kar je moderno, da bi bil izviren, po drugi strani pa tudi ni treba slepo slediti vsemu, kar je včasih prav vsiljeno pod oznako »must have tega xx časa«. Izberi, kar:

– je zate udobno do mere, ki jo rabiš, da ti tvoja oprava ne predstavlja ovire pri izvedbi zadanih (ne)načrtovanih podvigov,

– kar ti hkrati tudi pristaja in

– ti je dejansko všeč.

+ Dodaj kaj, s čimer niso prenasičene realne in virtualne izložbe po dolgem in počez

zaupaj najprej lastnemu vtisu ob pogledu v smeri svojega odseva v ogledalu, saj te t.i. »influencerji« ne vidijo v tem, kar daš nase, ko trdijo, da si je to pač pod mus nadeti. Ti pa se, ne? 😉

  • Šiviljske storitve so, v kolikor nimaš zadostnega znanja (ali katerega drugega elementa, potrebnega za zahtevnejši šiviljski podvig) za realizacijo svojih kreatorskih zamislic v praksi, danes marsikje cenovno dostopne. Zakaj si torej ne privoščiti nekaj čisto svojega, po svojih merah, kar je zraslo iz lastne ideje?

Instantna rešitev, ki se jo vedno da lepo vkomponirati v lastni imidž, je sicer pomerjanje številk in krojev že izdelanih oblačilnih predmetov, kar v naglici, nuji, stiski, nedvomno še vedno ostaja primaren način investicije v slog, a zakaj si ne podariti izvirnega darila (ki se bo verjetneje perfektno zlilo s tvojim telesom) za posebno priložnost, četudi slednja morda ni socialno »hashtagana« kot neka življenjska prelomnica? 😉

  • Celostna podoba je sestavljena iz večih elementov (od gat do čepice, kreme iz nevemkakšne repice, uporabe tegapatega parfuma, superg ali nekaj centimetrov petk za nekaj dodatnih centi poguma :D). Lepo je, da imaš nekaj stalnic, ki jim zvesto slediš, ker so po svoje tvoj zaščitni znak; če ti ob tem še posebej ustrezajo, toliko bolje. Nekaj variacij pa pri tem vseeno vnesi, sem pa tja. Včasih je dovolj že najdrobnejši detajl, da deluješ drugače.
    IMG_3820

Uživaj v tej igri, kjer si lahko tudi sam(a) izmisliš pravila in najdi način igre, ki te bo navdihnila in sprostila. 🙂

Včasih je dovoljšen izziv izbira gumba, s katerim bo spretnost prišitja ravno prav tvoje platno popestrila.

Wingia

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.