Posted in Brez kategorije

(Ne)pravnost prava? (:

Brezplačna pravna pomoč: Brezplačnosti ni v neodplačnosti materialnega pomena na strani posameznika, v kolikor se ta odraža na nenadomestljivem znesku minusa na tistem računu Države. Ampak okej, ja, vsi vemo, treba je sprejeti vse obstoječe izraze, da se lahko sporazumevamo na levelu formalne birokracije. Je v posmeh zaradi navajenosti na obračunavanje vsega, vključno z vdihnjenim zrakom v trgovinah, kjer ni kosa oblačila s skrito etiketo z napisanim zneskom izpod trimestne številke, če kdo še kaj komu ponudi zastonj? Tako, brez pričakovanja česarkoli nazaj? Ne bi smelo biti, ker je v zameno dobljeno zadovoljstvo, ko potem dobiš nazaj odziv, da si se odlično znašel, občutek, ki te mogoče uspe navdati s spoznanjem, da si se nečesa novega naučil. Ampak ja, potem si na koncu celotno stvar za vsak slučaj pod enega izmed zavihkov svojih mentalnih map zloži tako, da plačaš račun z lastnim občutkom krivde, ker si se naslajal nad nekim pričutom svoje površinske superiornosti.

Za študij prava sicer je posebej prikladno, da si tip človeka, katerega las v svoji povečavi pod mikroskopom vsebuje tiste S-je iz starinskih zakonikov. Če tega nimaš, se boš včasih počutil kot da plezaš na najvišjo goro, ki ne obstaja, z golimi rokami in nogami, brez opreme.

RAZEN:

  • Če si boš predstavljal »get out of my case« besedilo v komadu, ki poka po šivih od agresije in pri tem tekmovanje nekje tam kjer se končajo sanje. (Fizično in/ali mentalno, vsekakor pa prej površinsko kot globinsko.)
  • Če boš umiral od smeha na podlagi sivo pobarvanih delov neke pesmi o (ne)kreativnosti, ki se konča z vsesplošnim strinjanjem v skupni odločitvi za nekreativnost, ko si boš to preslikal v vse možne delovne situacije, ki so izziv merjenja formalno priznane (pre)moči v kontekstu medsebojne tekme kdo bo bolj dosledno upošteval pravila, s prepovedjo interpretacije, ki je vnaprej obsojena na tujo dojetost v obliki poskusa mahinacije (neuspel poskus je pri tem med drugim lahko sankcioniran tudi s prangerjem, ki si ga sam izmisliš v obliki po svojem okusu).
  • Če boš na svoj dejanski izvedbeni likovno-literarni pravni akt pomoči*(nožna nota po lastni izbiri, ki obsega dolgi sestavek o pomoči v smislu, kaj le-ta pomeni tebi) tistemu, ki jo potrebuje, narisal deteljico s pripisom »deteljica za srečo« in se pri tem odrekel »skušnjavi« namišljenega prepira med sabo in kakšnim Inšpektorjem, ki je de facto Njegov monolog zakaj nisi plačal davka od nečesa, za kar itak nimaš dovoljenja, ker tvoja dobrodelnost ni registrirana dejavnost in v svoji rozasti ekonomiji z belimi pikami rajši kar crkni za rešetkami (ki jih pri nas v zaporih itak sploh ni!).

(……*se ne neha, dokler se ti preveč ne zeha, to je takrat, ko si še za zehanje preutrujen in se miselno preseliš nekam, kjer boš lažje speč ali buden*…….)

Pravo se da uporabiti v vse smeri, res je. Ampak je pa na tebi, ali ga doživiš (ne, ni res, da tega pojma v pravu ni konstruktivno osmisliti) (ne)zdravo ali za zabavo.

dolgčasa pa res ni od nikoder
Slikovitost osmislitve trenutnega brezdelja je včasih preprosto samo simpatičen spomin.

Nepredpisano pravilo vljudnostnega pozdrava naj v tvoji domišljiji namesto besede “nasvidenje” zavzame svojo obliko upoštevanja, kakršno si zamisliš, ko si zamisliš pravnika po okusu, ki ni tvoj.

Wingia

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.