Posted in Brez kategorije

Kako motivacijo uglasiti s koncentracijo in umirjeno zapluti v pristan, kjer naučeno ni zaman?

Koncentracija, ki je nihalo motivacije, pojma, (z)oblikovanega v prvem obsežnejšem postu tega bloga, mora biti v ravnovesju s tvojo okolico, da pri svojem početju ne zgrešiš bistva rešitve in predvsem da si pazljiv ravno do pravšnje ravni, da se ti vse posreči neškodljivo za ostale/o in ravno prav dosledno izpeljano zate. Ker sem se za nekaj časa umaknila svetu tipkanja za namene bloga, se v opravičilo potencialnim bralcem, v izogib opravičilu nebralcem in sebi, vmes tu posvetim objavi na temo prve zapisane besede tega uvodnega odstavka.

Glede na to, da je znanje tista svedrna(ta) sila, ki sooblikuje napredek v svojem neznansko velikem delu, je nezanemarljivo dejstvo, da ga moraš najprej nekaj osvojiti, da ga lahko nadalje širiš in so-/ali/-po-ustvarjaš, naj bo trša sredina tega zapisa ravno študi(j)/-ranje sam(o), najsi mu rečemo:

X  >   zaresno premlevanje obsežnega gradiva ali pa

Y > poglobitev v manjši kup papirja (ali druge oblike čtiva),

ki nas bo pripeljal (skozi (Z)*namig:<glej spodnji odstavek>) do nove osvojitve vzpetega valovanja pri širjenju obzorij.

Najsi bo to valovanje zatem usmerjeno levo, desno, gor ali dol (ali pa pač v vse kote v 360 ali pa več stopinjah), važno je le, da ta usmerjenost ne izgublja svoje konstante.

Konstanta proučevanja, na ravni opazovanja, branja, ponavljanja ali poglabljanja ne sme izgubiti lastnega vrtenja okoli svoje lastne osi, da se v vmesnem času porabljen čas ne preventilira v prazno kot umazan zrak skozi ventilator. Slednje je sicer dosežen namen ventilatorja, ki je sam po sebi neškodljiv, ampak koristen, včasih še posebej uporaben. 😉 Naj bo, bi bilo precej spoštljivo in uvidevno da je tako, uporaben predvsem takrat, ko se želiš znebiti (ne)prijetnega vonja in prahu, ki ga sonce nesramežljivo razkrije v prostoru. In khm hja no, v želji v nekem doglednem času *(Z)internalizirati znanje, ki si ga dopustno jemlješ pod kapo ali čepico, pusti, da tvoji možgani ravno prav preventilirajo odvečen balast, da bo ostala čista površina, ki se ji reče potem kot sem že želela jo imenovati v postu na temo motivacije – odskočna deska (za nadaljnje delo, katerega rezultat bo odmev zrezultiranosti v nov vzgon za nadaljnjo pot, v katerokolismerže). In srečno pot, definitivno.

Uporabni nasveti, ki teorijo lahko uspešno pospremijo do prakse, ki bo nenazadnje tvoj mali svet na dlani, si tu morajo vzeti svoj razdelek objavljene “filozofije”.

Kako ujeti koncentracijo? Kako ji ne ubežati in jo hkrati uloviti? Nisem nespoštljiva, ampak vsi, res vsi vemo, da je nemalokrat, praktično vsakič, se mi zdi, stvari lažje reči kot dejansko narediti, tem zahtevnejše in odvračujoče na prvo misel kot so. In ko je v ozir vzeto učenje, tudi sveti gral motivacije nikoli ne more zadostovati, saj se je treba soočiti z okolico, da se ujameš v tisti pristen pristan, kjer v miru skladiščiš, kar povlečeš iz (za dano objavo glede na lastno zmotiviranost naj bo za zaklepajem navedeno predvsem črkasto) gradiva.

Da je treba intelektualne napore podpreti s pitjem dovolj tekočine in uživanjem kvalitetnejše hrane, je stvar, na katero se že od davnega opozarja. Zdravje je prvo, ja, ampak tisti nezdravi del nezdrave razvade lahko popije vase nezdrav del dela in ni in ne bo konec nikogar, ki se pregreši, za spodbudo pred štartno črto ali potem za ciljno črto. Tisti košček čokolade, v kolikor si ga glede na krvno sliko smeš privoščiti, je lahko zelo koristen košček navdiha za delo. Nagrada, da. Za motivacijo za nazaj in za naprej dobrodošla razvada, to je nagrada. Naj bo le čim manj abrazivna nate. Če si lahko privoščiš daljši odmor, skoči na kavo ali pa kosilo z nekom, ki ne bo naškodil tvoji delovni rutini, če tega nisi voljan, si pa vmes pripravi kaj za svojo dušo in telo in uživaj v tem malem obredu. In kar zadeva čaj, za katerega rada pomislim, da doda okus vodi, ki ga, kot sama verjamem, voda sicer že ima, je lahko koristen tudi v smislu poživitve duha za krepitev notranje moči in zdravje vseh tvojih možganskih vijug kot tudi za pravi pretok vzdolž tvojega telesa. Posebej zeleni. Kava pa… Če si kavoljub, itak nima smisla izgubljati besed. Če pa nisi, je danes na voljo toliko čajev (in drugačnih napitkov in pripravkov <obstoje tudi kvalitetna prehranska dopolnila, nedvomno!>), ki te lahko premaknejo, da ne boš (pre)utrujen ob mežikanju v črke, številke, formule, slike… In če se ozrem nazaj k omembi numerologije v kontekstu miselnih iger s številkami, se pozabavaš med pripravo čaja lahko tudi s tem, da si sam izbereš bodisi koliko časa boš vrečkico ali cedilo pustil v vodi (ali na kakšni temperaturi bo voda, ko bo vanjo potopljeno tvoje čudežno zelišče) bodisi kdaj boš vstavil čaj v vodo in koliko bo ura takrat, ko ga boš. Malo računaj, če si dovolj globoka duša, si pa dopusti, da vera v pravo številko pomeni upanje, da se uresniči lepa numerološka napoved.

O ventilatorju sem že nekaj napisala, pri tem poudarjam še dobesedno nujo po svežem zraku, ki ga sicer sem pa tja tako ali drugače kaj skali, vendar vseeno – dihaj. Svež dotok svežega kisika je svežina tvojega uma, ki je nesporno jedro za pomnjenje, katerega boš obdal s sloji znanja. Ne pazi le na voh, pazi na vsa čutila! Poglej kaj v zelenje, če ga ni, išči zeleno barvo, to pove vsaka gospa, ki jo poleg kazanja hrbta na prepihu skrbi tudi za vid kakšnega dekleta. Če ne drugače, poglej kar v zeleno kepo zelišč, iz katere pripravljaš čaj. 😉 Ampak dokler je še suh in svetlejši, da ne boš napenjal(a) oči preveč in jih dodatno utrudil(a). Barve, barve. Riši, z barvicami in flomastri popestri svoje gradivo, če ti pomaga. Oživi suhoparnost in tudi v tvojem obogatenem umu bodo zacvetele rožice.

*namesto slike si tu sam(a) zamisli svojo kreacijo iz kupa papirja, ki ti pomaga, da se res nekaj lepega naučiš iz obveznosti učenja*

Motilci? Vse, kar uporabljaš, te sicer itak lahko moti. Stvar tebe samega je, koliko dovzeten pa boš za elektronske pripomočke, ki jih zaradi dobe, v kateri smo z njimi preveč obdani, ne moreš povsem izključiti. Lahko si pomagaš s kričanjem iz oddaljenega televizorja, kjer nekomu nekaj uspeva (ob predpostavki, da ni predolgo prižgan samo zate, ker je onesnaževanje tudi elektronsko ne-uravnano/naravnano), lahko te v dobro voljo spravi smeh iz reklame s tistega ekrana, katerega svetlost si prilagodi po svoje, s tipko, daljincem, očali, ni važno. Lahko si tudi utrgaš kaj časa za mobilca in rutino hipno presekaš s kakšnim sporočilom, da daš signal, da še vedno dihaš, čeprav na škrge, če si mogoče zagužvan v delu. (Če je to sporočilce nekaj živega in ravno prav pisanega, da te spravi v lepši korak za naprej, je to tudi prava poteza, tuja ali tvoja.) Lahko ti konec (koncev!) glasba iz radia na tisti retro sproščen način pomaga zaplavati v tvoj »zen«, kjer se izoliraš v slojih (ne)nujnih (spo)znanj. O motivacijski vlogi glasbe sem tudi že pisala. Pazi, da te ne odnese preveč stran in ne boš zafantaziral(a) o oddaljenih uživaških izletkih in potepih v želeni družbi, ker bo vse na vrsti lažje in dostopneje, ko opraviš s tem, kar te trenutno okupira. In po drugi strani, ne zapiraj se izključno v svetove urjenja za boljši jutri, ampak tudi stopi čez prag ven, ko je to le izvedljivo glede na cetirisparibus. V pravem smislu, seveda. 😉

Wingia

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.