Posted in vrtičanje

Del vrtnarjenja, ki ga domala nihče ne mara, je lahko zate še ugodnejši kot pozimi “čarapara” -bodi “out” v smislih dveh in naredi kaj koristnega, ko si na tleh! ;)

Večinoma dojeto kot nepodjetno in kot najmanj prijetno, kot nadležno delo, ki se ga malokdo lotil bi veselo.. A vsak je zlahka vesel, ko je odstranjen.. plevel. 🙂
Ja, težko je ujeti tisti val iz morja volje, najsi bo še tako lepo razburkano, da zadeskaš v tisti del vrtnarjenja, ki zadeva odstranjevanje plevela.
Toliko bolj, če te zaradi bodisi prelaganja na “takrat, ko bo temperatura točno 17,777 stopinj celzija, sonce ne premočno (da ob vdihu ni ne suhega ne vlažnega zraka, nekako tako kot v komori, kjer mora biti idealni zračni pritisk venomer reguliran recimo), senca pod kotom 67 stopinj padajoča na tvoje zatilje, kamorkoli se obrneš, rahel vetrič, ki ti ne prestavi nobenega pramena las čez oči, medtem ko se skloniš, vlaga v zemlji brez razpok sušnatega peska (najbolje da bi prejšnji dan deževalo čim kasneje čim bolj, ampak vseeno z izbranim padanjem kapelj, da se namočijo le tla in morebitne nadtalne nižjeležeče korenčaste sadike, vse “neuporabno šavje” pa naj bo kar suho nad koreninami, da ko ga spuliš, sploh ne bo treba ničesar otresati) in plus tega imaš vse možne že izumljene obstoječe pripomočke in morebitne asistente, ki morajo imeti popolno pomočniško poklicno deformacijo v tej podpanogi panožne nepanoge in znati uravnavati tvoje potrpljenje z vsakim svojim gibom v pomoč tvojim mukam, ki lezakajkvragunosisitozaslužilsploh so pripravna podlaga za roman na temo sodobnega mučenja z retro pridihom” nazadnje že čaka cel tropski pragozd bodisi si bil le odsoten, plevel pa se te ni usmilil na način, da bi si vzel dopust v svojem razraščanju. 🙂

Osebno sicer nimam odklonilnega začetnega malodušnega odnosa do tega opravila vsakič, ko sem primorana stati pred štartno črto. Odkar je v določenih segmentih mojega bivanja to delo postalo občasna nuja, sem hočeš-nočeš kot mi je v značajskih smernicah pustolovskega dela biti v navadi iznašla svoj pristop in sebi prirejen način za reševanje te naloge, ki se velikokrat prelevi v zaresen podvig.

Me je večkrat nasmejalo, ko sem koga mimobežno informirala o nedavnem puljarsko-kopaškem podvigu, pa sem pogosto dobila nazaj šaljivo povabilo, da bi še pri njih opravila isto. Očitno splošni vtis o nepriljubljenosti tega segmenta vrtnarjenja ni kaj dosti zgrešen. 🙂 Mogoče pa tale post koga čudežno spreobrne, sicer dvomim da v fanatičnega navdušenca nad odstranjevanjem plevela, a vendar menim, da nekaj svežih idej, ki olupijo obtolčeno jabolko, da je lahko vso sočno in sveže lično postavljeno na estetskem pogrinjku, lahko pripomore k manjšemu odporu upornika in lepši izkušnji v saldu, tako vmesnem (med garaštvom, ki lahko to tudi v svojem bistvu ni na slab način) in končnem (za ciljno črto, ko se ti odpre pogled na zmagovalno “očiščeno” površino).

Nekaj praktičnih nasvetov, prisilni okvir vsakega svetovalnega posta z normami za objavljanje pač kriči tudi, da je nujno biti praktičen in uporaben:

Oprava: Ne pozabi, da je stara resnica, da se vedno obleci tako, da ti bo udobno, najsi gre za gala večerjo ali hiter neplanski tek v trgovino tik pred iztekom delovnega časa, ko si bil že povsem na off, potem pa te je zgrabil tisti nenadni poliv hladu, da boš jutri navsezgodaj za golo preživetje rabil.. točno tisto za poglodat ja pač. Da ne zaidem: ni nujno, da vržeš nase najgrše capje, ki še za čiščenje oljnate palčke v neki stari kripi, ki komaj zleze po klancu, niso in po drugi strani vseeno razmisli če ti ni škoda kakšnih hlač, ki tolikokrat še lahko mordapalepridejoprav v tolikih kombinacijah, tudi ko je pod mus lastno silhueto pokazati širši javnosti. Določene travnate izrastline svoje barve lahko v tkanino spustijo tako trdovratno, da niti strašna superbabi iz reklame za superpralni ne spere madeža, tudi če kriči na stroj v realnem vsakdanu da se ta (v to ne dvomim preveč) res boji in pere intenzivneje.
Najbolje nekaj vmes, kar boš imel lahko za ta namen večkrat, je primerno za trenutno vreme in letni čas in te nikjer ne veže in te ne zarezuje v kožo, ko počepneš/se stegneš, material je tak, da diha in vseeno se te ne bodo bale še najmanj ustrašne vrste ptic roparic (ne straši pa niti sosedov, bodi uvideven!). Pomeri-preveri! Malo potelovadi, stopi opravljen tako ven.. le vzemi si teh nekaj minut za test bojne oprave; verjemi, da je zoprno po narejenem manjšem delu površine lesti nazaj in se umivati, preoblačiti.. toliko bolj, če nisi ravno odfrčal na krilih visoke motivacije v šavje, kajti v tem primeru bo res najedajoče spet začeti z rovarjenjem. |Priprava=organizacijski del, ki ti ne vzame toliko časa, da bi bil ta v primerjavi s kasnejšo koristjo učinkovitosti dela potraten.|

Spni lase, nadeni si trak, vse te malenkosti ti bodo olajšale kasnejše muke 🙂 In sodijo k opravi, stil je vedno na koncu nekako važen, tako pač je. Kakršenkoliže, ampak tu je koristnost prevladujoča v njegovi uporabnosti, nedvomno. 🙂

Nohti: zlasti za ženske, občasno tudi za moške, zaradi palca, potrebnega za igranje kitare ali zaradi kakšne subktulture, ki terja davek dolgih krempljev za moške pač, je eden glavnih problemov, če želijo imeti urejene malo daljše nohte, da ti ostanejo celi, zdravi in se jih da s čiščenjem in nego lepo očuvati kljub temu da si bil(a) pred tem kot neka kosmata žverca, ki je praskala za svojim plenom. Se to da?
Ja, zdaj je lažje, ko ti v salonu lahko zacementirajo in še pod UV lučko spečejo kremplje na prste, da v bistvu nosiš po pravnem načelu superficies solo cedit tiste betonske luske spojene s telesom pod nepremagljivo močjo garancije v vseh vremenskih razmerah lahko povsod brezskrbno s sabo, še vedno pa se tu in tam najde kakšna (ali kakšen), ki še vedno ostaja pri naravnih. Tudi te lahko zrastejo in da se jih tudi očuvati, nisi sicer tako flegma, če jih paziš kot tudi niso skorajvečni, a lahko ti jih je žal kot svojih, itak. In nega nohtov je pomembna ne le z vidika estetike, yes.

Higiena, zdravje, lepota.. Kako se to ujema z idejo kupčka blata, skoraj malo natlačenega pod nohtom? Z “ewww, fuuj” niti ne, lahko povem. Seveda kratkoročno (oz. srednjeročno, odvisno od trajanja ritja po blatu, se razume in prištetega časa do prvega koraka- tako dobrodošle želene vode :). Zakaj? Ker sem pogruntala tako nenaključno naključno da če je pod ravno prav dolgim nohtom ravno prav blata, ga slednje zafiksira na način, da ga tudi ščiti pred zlomom. Seveda ne si zdaj tlačiti kep blata pod nohte, ker lahko tudi boleče končaš takšen podvig, ampak do tega pride spontano, ob opravilih z golimi rokami ali ob slabših rokavicah, ko ne opaziš, da jih je kakšno ostrejše steblo ali stebelce natrgalo (čeprav bolj eko kot si naravnan, kar podpiram nedvoumno, boš uporabljal čim manj lateksove ali gumijaste in če se le da, rokavice iz blaga).
PO pletju: razvajaj se brez slabe vesti: poleg kopeli z najljubšo tekočino, ki bo poleg čiščenja poskrbela tudi za nego kože in prijeten vonj, si previdno otri vsak delček svoje pridne dlani, po potrebi uporabi ravno prav grobe ščetinaste pripomočke (krtača je lahko Diorjeva, ja, ampak tudi stara zobna ščetka dela čudeže-ja, saj si lahko dovolj fin(a) da za to riskiraš taboljšo rezervo :). Ne pozabi na masažo dlani, prstov, zapestja.. Sprosti utrujene roke, vrni jim kredit, hvaležnost za novo hvaležnost.. predračuna verjetno itak sploh ni bilo, ne? 😉

Vmesnost miselne razgretosti je umestna! Če imaš doma otroke, jim moderno nemoderen naloži puljenje plevela za vsak verbalni ali fizični kiks, ki je bil namensko kršenje hišnih pravil staršev, naj bo deviantnost doma nazadnje izničena s formulo plevela, izpuljenega pod kotom, ki se ujema s tistim v domači nalogi iz matematike in tvoj otrok malo bolj zdrav zaradi nadomestitve tapkanja po zaslonu na dotik s tapkanjem po zemlji. Srečno sicer, sploh če imaš doma najstnika.
Če si sam ta aktivnež, izkoristi razgreto glavo za kročenje jeze in se namesto škodljivega znašanja z nerganjem nad kom, ki si tega sploh ni zaslužil, v moodu bojne pripravljenosti spopadi s tistimi koreninicami. Izživljanje nad plevelom je v pretežno široki meri neškodljivo – celo koristno! Jezo povleci iz zemlje, namesto da jo koplješ vanjo v mislih maščevalno privoščljive zamere v obliki kopanja jame drugemu, kar je, se mi zdi, tod in drugod danes sicer še vedno zelo priljubljena praksa neprimernega poskusa spopada z nezadovoljstvom. “Kdor drugemu jamo koplje..” Če jo koplješ okoli plevela, da boš tega potem povlekel ven, si itak na meji dobrotnega ideala (namesto pehanja reševanje iz skopane jame, ja pa bravo!). 😀

Glasba ni odveč, če sprosti, ampak zamudiš čivke, oddaljen pritajen hrup okolice, ki izpade tako nenavadno umirjen, tako da poskusi solo sam s sabo in zemljo najti te naravne povezave. Bilo je že nekaj napisanega na to temo, da stil z zemljo lajša depresivna nagnjenja, umirja, polni z energijo in sprosti, kar je logično, saj smo ne glede na izoblikovanost lastne figure pod vsemi plastmi krp in kože in mesa še vedno ljudje in človek po zemlji koraka še vedno tisti svoj naraven korak in vsak dotik utegne biti tapristen stik – človeka z (Z)-(z*)-emljo. (Da, lahko pogolfaš s kakšnim pripomočkom, ki te je navdušil v reklamnem katalogu in si olajšaš muke, sploh pa ima vsak rad kakšno igračo, da je manj sam, a kadar delaš z golimi rokami v svojem bistvu, je to dodatna zmaga – velika, v naravnem duhu naravne naravn(an)osti.)

wingiagardening
“Retrus vetrus gardininus!” 😀

Nagradni tuš ali kopel za ciljno črto pa.. Prijetno zadovoljen in utrujen, ker si odrešen, šele v energijah vode, ki preplavi tvojo kožo, naposled spet lahko najdeš tisto pristno dojenčkasto razbujenost ali moškost izza reklame (naravno moškost) ali feminilnost mokrih lasnih konic, ki se uleže po tebi kot bi te z rjuho prekrila negovalka na tako prekleto zasluženem tretmanu. In vsi želeni užitki ne glede na stopnjo zdravosti so zdaj lahko upravičeno in vnaprej opravičeno na sporedu (morebitno nezdravost si pokompenziral že vnaprej ;)).

In seveda-čestitke, dokazal si si, da si vztrajen bojevnik ne glede na novo dobo, ki jo lajša vse od robotov do piskajočih napravic – in v primeru tehnološkega propada ti že nisi za odpis. Nikoli ne veš, kaj ti bo prinesel “jutri”, a veš, da si dal danes od sebe nekaj čisto svojega.

Wingia

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.