Posted in Brez kategorije

Osmišljen čas, ki ga sam(a) s sabo preživiš je čas, ko lahko veliko zase narediš! (&nekaj preverjenih idej kaj lahko počneš sam(a) na tak način, da boš kmalu še bolj okej in entuziastično pritiskal(a) na plin, ko gre lajf naprej – ZASE se lepo imej!<3)

Ne, s tem naslovom nimam v mislih časa, ki si ga primoran(a) preživeti sam(a) – ko si sam(a) v delu (pospravljanje & čiščenje, urejanje in nega sebe in svojih zadev, updejtanje/polnjenje/rihtanje napravic iz vseh strani in sortiranje mapic/gruntanje novih programov in aplikacij, ki si se jih odločil(a) uporabljati ali pa ko spiš sam(a) recimo, čeprav tudi ta čas, namenjen obveznostim, lahko dobro vnovčiš kot čas, ki ga preživljaš sam(a) v smislu multitaskinga in sprotnega učenja ter zabave, če si znaš življenje narediti tako, da je zate vseskozi užitek že zgolj “biti”, a o tem naj pade objava kdaj drugič;)). Niti ne ciljam na čas, ko obležiš zaradi kakšnega medicinsko vzrokovanega razloga.

vir slike: positivemindsetdaily profil (instagram)

Sicer je to tudi delno razlogovalo mojemu “samasemmmm:)” pretežnemu delu vikenda, ker še nisem povsem zdrava (orazumljeno odgovorno, ker je bil teden zdravljenja, ki pri meni ponavadi ne potraja tako dolgo, naporen, sem skenslala petkovo večerno drinko zaradi še vedno ne idealnega počutja, jemanja antibiotikov in ker sem dobila na knadno ravno v petek še eno zdravilo), poleg tega je bilo več ur vseeno namenjenih obveznostim, ki so se nabrale kaj hitro po nekaj dneh ter organiziranju in pripravam na bližnje obveznosti, a kar hočem s tem uvodom podčrtati v sklepu je, da si je vsake toliko treba vzeti vsaj dan zase v samoti ali pa vsaj nekaj ur (zlasti, če si veliko obkrožen(a) z ljudmi in sploh če ne stanuješ sam(a)).

vir slike: positive inspirational quotes (instagram profil)

Meni je ta vikend še posebej dobro dela delna izoliranost pred preostalim svojim družabnim delom sveta. Ven sem šla zgolj po opravkih in se razgibat, po telefonu sem bila dosegljiva omejeno in kakšen odgovor “odložila”, v posebej hladnem vremenu sem toliko bolj uživaško lahko uživala v svoji družbi tudi notri na toplem, medtem ko sem sem ter tja užila londonsko-vremenski pridih Ljubljane skozi dež in se veselila, da imam tudi blizu bloka vse, kar bi rabila, ko sem notri, meni pa je prijetno toplo v kežual cotikah in vsake toliko tudi pod dekico s čaji in drugimi napitki na moj način, ki sem jih prav “strokovno profesionalizirano” (:p) pripravila, ker sem se tudi skozi priboljške razvajala – užitek je res si vzeti čas in nekaj skuhati/pripraviti nekaj posebnega, izvesti kakšen negovalni oziroma lepotni tretma, dlje pomeditirati/počakrati/izvajati dihalne vaje in vse, kar bi moralo biti na dnevnem meniju opravil, ampak postane izvedba takšnih ritualiziranih dnevnih aktivnosti prava mini meditativna pustolovščina, ko se zadeve lotiš sproščeno, zavzeto in si zanjo res vzameš čas – ker ga imaš, ker si (si) sprostil(a) urnik – le zase. To se ja mora smeti! 😉

Nadaljuj z branjem “Osmišljen čas, ki ga sam(a) s sabo preživiš je čas, ko lahko veliko zase narediš! (&nekaj preverjenih idej kaj lahko počneš sam(a) na tak način, da boš kmalu še bolj okej in entuziastično pritiskal(a) na plin, ko gre lajf naprej – ZASE se lepo imej!<3)”
Posted in Brez kategorije

Delati in misliti dobro ter biti dober se večplastno splača, tudi teta Karma od nekdaj pravi “Vse se vrača, vse poplača!” aka moja teorija z resničnimi primeri, ki (te) ne izneveri. ;)

Deljenje za lepše življenje ali “sharing is caring” realiziran moto 🙂

Že pred meseci sem zjutraj pred službo na podlagi na predpražniku sosedam servirala svojo hladno rižoto s tofujem, zelenjavo in začimbami, a tudi vsakič, ko se vrnem s telesne aktivnosti (športanja na moj način) zunaj recimo, z nogo popravim njihov premaknjen predpražnik, česar sploh ne vejo. In včeraj, ko sem bila končno malo boljše po nekaj dnevih ekstremno slabega počutja, ko sem bila primorana peglati rjuhe kljub siceršnji želji po vsem mogočem, sem že na drugi kavici, ki sem si jo privoščila v pospešenem okrevanju, preden se celostno korak za korakom v toku okrevanja vrnem k obveznostim, delu, pisanju (vključno z bloganjem, nedvoumno;)) in vsemu, kar me izpolnjuje, odprla oči izgubljeni duši in recimo pri prevzemu pošiljke na pošti poslala še gumijast medicinski trak za stisk roke pri odvzemu krvi nazaj na urgenco, od koder sem ga pomotoma odnesla.

Naj začnem z anekdoto z druge kavice, ki sem si jo kot kavoljubkinja privoščila v pospešenem okrevanju, kateremu brezalkoholno nazdravljam (kljub pozitivnim dogodkom zadnjih dni bo pod mus zgolj skozi meditacijske vaje energijskega občutenja hvaležnosti proslaviti vse dobro, ker še jemljem antibiotike). Pri srkanju kave sem po telefonskem pogovoru dopustila, da k meni prisede neznanec, čeprav sem ponavadi do slednjih pogostoma zgolj mimobežno naravnana in nared za “small talk” (ki ga sicer maram le za osnovne potrebe vključenosti, sicer pa ga, ko pač “je temu ma da mora biti tako” rajši nadgradim v “deeper talk”, op. blog. :)).

No, ko torej grem od predzadnjega izmed uvodoma naštetih elementov naprej oziroma nazaj, da nanizano naštevanje nadgradim, da bo jasno, da ne gre za prazno samohvalo kako super in oh in sploh sem, ampak da hočem s tem nekaj povedati in čim več bralcev navdihniti k spremembam v obravnavanem kontekstu naslova posta, preidimo k primeru, ki ga daje moja mala anekdotika. 🙂 

Nadaljuj z branjem “Delati in misliti dobro ter biti dober se večplastno splača, tudi teta Karma od nekdaj pravi “Vse se vrača, vse poplača!” aka moja teorija z resničnimi primeri, ki (te) ne izneveri. ;)”