Posted in Brez kategorije

Ujemi zmedo vmesnega časa svoje trenutne zaškatljenosti v trenutek, ki ga osmisliš in boš dejansko živel(a). (Podnapis: Recept za osmislitev lajfa)

Naslov tokratnega posta svojo pikado puščico pomena usmerja na “think outside the box” vodilo, ki ga v svojem plavovanju nemalokrat tiščimo drugim pod nos, medtem ko sami ostajamo zaškatljeni v svoji percepciji sebe in sveta skozi to izkušanje svojega doživljanja življenja glede na njegovo fazo, ki nas je dejansko uškatlila v vse, kar mislimo, da smo. Pa smo? In a smo na to obsojeni s strani usode, če se zudobnoconjeno prepustimo veri vanjo ali pa je na nas, da progresivno premotrimo svoje (ne)plansko sanjaštvo v obliki ambicij in najdemo motivacijo za premik v želeno fazo? Ko že omenjam motivacijo – prvi post za uvodnim v temle mojem spletnem kotičku naj bo obljubljen drobni tisk po prebranem temle, če se morebiti dejansko odločiš za spremembo, najsi bo kakršnakoli že; če je zastavljena velikopotezno, se je treba zanjo najprej zaktivirati.

(Ne)primernost v kontekstu (ne)skladnosti z aktualnim dogajanjem v tvojem bivanju te včasih skonventira iz X-a v Y kar nahitro, da vmes sploh ne opaziš. Ali pač so to okvirji življenjskih faz, ki nas resnijo in spreminjajo naša pričakovanja glede vsega?

Kaj se sploh naj kdaj bi še šikalo, katere smernice so prave?

Nihče si ne bi smel drzniti tu postavljati pravil drugim, vem pa, da je prav, da najprej slediš sebi, ker si ti tisti oz. tista, ki ve, kaj je prav in bodi sebi glavni smerokaz pa ne boš več tako izgubljen(a) pod stresom vklopa v pričakovanost pričakovanega, samozavest, ki ti že v osnovi pripada, pa naj bo vselej tvoja zaveznica, kot ščepec poguma v žepu za srečo za na pot. In no, je že kmalu po turbulentnem nezavednem najstništvu na vrsti tako mešano obdoje, ko na lepem odrasteš. Večkrat te zbodejo spomini na pretekle poteze, na kikse in na pravilne odločitve, ki se bodo morda jutri zazdeli posrečeni ali manj pravilne.

vir slike: instagram profil raise the vibe tribe

Včasih se ti prav ne ljubi več vztrajati v (pre)dolgem dialogu z ljudmi, ki delujejo uplitljeno, ker se trmasto oklepajo “smalltalkastih” preverjenih scenarijev in tudi naivnost, da vsi vsem priviščijo dobro, vse bolj pojenja, nekaj streznitvenih razočaranj te urazumi in potem previdneje pleteš svojesvetno pajčevino, ne dosežejo te več prazne in plitke preveč poenostavljene ali pretirane teme v tisku ali pikslih kot tudi različni približevalni poskusi sodobnega flirta pri tebi nemalokrat vzbudijo kvečjemu zavoj z očmi. Vsepovsod odraslost v tebi budi zahtevnost, ki spominja na dušno lakoto.

Nadaljuj z branjem “Ujemi zmedo vmesnega časa svoje trenutne zaškatljenosti v trenutek, ki ga osmisliš in boš dejansko živel(a). (Podnapis: Recept za osmislitev lajfa)”