Posted in Brez kategorije

Ujemi zmedo vmesnega časa svoje trenutne zaškatljenosti v trenutek, ki ga osmisliš in boš dejansko živel(a). (Podnapis: Recept za osmislitev lajfa)

Naslov tokratnega posta svojo pikado puščico pomena usmerja na “think outside the box” vodilo, ki ga v svojem plavovanju nemalokrat tiščimo drugim pod nos, medtem ko sami ostajamo zaškatljeni v svoji percepciji sebe in sveta skozi to izkušanje svojega doživljanja življenja glede na njegovo fazo, ki nas je dejansko uškatlila v vse, kar mislimo, da smo. Pa smo? In a smo na to obsojeni s strani usode, če se zudobnoconjeno prepustimo veri vanjo ali pa je na nas, da progresivno premotrimo svoje (ne)plansko sanjaštvo v obliki ambicij in najdemo motivacijo za premik v želeno fazo? Ko že omenjam motivacijo – prvi post za uvodnim v temle mojem spletnem kotičku naj bo obljubljen drobni tisk po prebranem temle, če se morebiti dejansko odločiš za spremembo, najsi bo kakršnakoli že; če je zastavljena velikopotezno, se je treba zanjo najprej zaktivirati.

(Ne)primernost v kontekstu (ne)skladnosti z aktualnim dogajanjem v tvojem bivanju te včasih skonventira iz X-a v Y kar nahitro, da vmes sploh ne opaziš. Ali pač so to okvirji življenjskih faz, ki nas resnijo in spreminjajo naša pričakovanja glede vsega?

Kaj se sploh naj kdaj bi še šikalo, katere smernice so prave?

Nihče si ne bi smel drzniti tu postavljati pravil drugim, vem pa, da je prav, da najprej slediš sebi, ker si ti tisti oz. tista, ki ve, kaj je prav in bodi sebi glavni smerokaz pa ne boš več tako izgubljen(a) pod stresom vklopa v pričakovanost pričakovanega, samozavest, ki ti že v osnovi pripada, pa naj bo vselej tvoja zaveznica, kot ščepec poguma v žepu za srečo za na pot. In no, je že kmalu po turbulentnem nezavednem najstništvu na vrsti tako mešano obdoje, ko na lepem odrasteš. Večkrat te zbodejo spomini na pretekle poteze, na kikse in na pravilne odločitve, ki se bodo morda jutri zazdeli posrečeni ali manj pravilne.

vir slike: instagram profil raise the vibe tribe

Včasih se ti prav ne ljubi več vztrajati v (pre)dolgem dialogu z ljudmi, ki delujejo uplitljeno, ker se trmasto oklepajo “smalltalkastih” preverjenih scenarijev in tudi naivnost, da vsi vsem priviščijo dobro, vse bolj pojenja, nekaj streznitvenih razočaranj te urazumi in potem previdneje pleteš svojesvetno pajčevino, ne dosežejo te več prazne in plitke preveč poenostavljene ali pretirane teme v tisku ali pikslih kot tudi različni približevalni poskusi sodobnega flirta pri tebi nemalokrat vzbudijo kvečjemu zavoj z očmi. Vsepovsod odraslost v tebi budi zahtevnost, ki spominja na dušno lakoto.

In največ vsega tega, s čimer včasih nekako nisi prepričan(a), kaj sploh bi, pride na tvoj “to do” spontani seznam dnevnega spopadanja, ko si najmanj zainteresiran/a iti dlje od pogolta “nujnega zla”, ker se ti tako zelo mudi tja pa tam in ker je zdaj gospa Kariera tista, ki hoče tvoj čas, tvojo pozornost, predanost. Se zna zgoditi, da se vmes tudi (za)ljubiš, če se bo nadte skrivoma spustil/spuščal Kupid, da bo zmeda ja popolna, ampak bistvo tega časa je, da se bi moral(a) povsem najden(a) v svojem bistvu razrahljano fokusirano zgolj premikati naprej. Morda ne gre zato, ker hočeš trpkost praznine stremljenja za napredkom osmisliti, nemalokrat pa spoznaš, da stari vzorci mišljenja in delovanja temu niso več zadovoljujoč pripomoček za tovrsten dosežek. 🙂

Ne glede na svojo izobrazbo, službo, (zunaj)zakonsko skupnost, samskost, družino št. 1 in morda že družino št. 2 ali 3, katere kreator ali udeleženec si. Ker vem – ni stvar samo v letih niti v doseženem. Razlika je predvsem v eni stvari. Nekateri so povsem zagrizeni v svoje obsedeno napol (ali povsem) anksiozno divjanje v boljši in lepši jutri, da preostanka življenjskosti življenja niti nimajo, ker ga nevede zanikajo, ko ga dajo na ignore listo v nekem lažnem prestavljanju na naslednje stoletje morda, drugi pa so obtičali nekje v razpetosti večih interesnih sfer, ki med sabo lepijo profesionalne in zasebne sfere v sicer umetniški, a abstraktno kaotičen kolaž, ki je včasih neberljiv, ko hočeš skleniti misel o njegovem pomenu.

Lahko si tudi v večno (pre)cenjeni zlati sredini, a vselej boš sem ter tja trčil(a) ob dileme, kje in kdo si, ker te bo že ujel tisti bodisi dnevni bodisi nočni črviček dvoma. Potem ga seveda nujno potlači z ravno pravšnjo mero vasezaverovanosti v obliki večno opevanega “egotripa” in se ti morda v isti misli tudi mudi kovati nove bojne plane. Ali pa ti je že zdavnaj (pre)malo mar.

Nekaterim se to vidi, tako, z aviona, drugim pa se vidi, da so preveč pod površjem vode prenasičenosti vsakdana, da bi jim sonce razsvetlilo um in bi sploh kaj dosti mislili, tako da so podzavestno taki. Kdo nenazadnje sploh ve, da je vse tako, kot je prav?

Vsak. Zase. Ko se umiri. Ko zadiha. Ko vpije vase trenutnost trenutka. Ko se malo naslaja nad trenutnim uspehom, ne da bi takoj hlastal ves nenasitno lačen po novih, ko se iz srca in iskreno nasmeji, brez da bi mu v ozadju na tilnik pritiskale ali skrbi ali pa vprašanja. Ki izkusi grižljaj ali požirek nalahno in počasi. Ki je prisoten – svetu in sebi in zna v svoji vlogi uživati.

vir slike: instagram profil meditative_minds

Še je čas, da začneš uživati. Brez strahu, da boš vmes kaj zamudil(a), ker ne moreš biti istočasno na večih mestih kot Hermiona Granger iz Potterja s svojim čarobnim pripomočkom. Čas je, da zjutraj, namesto da živčno skačeš po svojem brlogu v paniki, da se bi dan kje zataknil, umirjeno zapneš svojo zadrgo potem, ko si globoko vdihnil(a) svež zrak in srknil(a) svoj(o) kavo/čaj v sladkem prebujajočem se pričakovanju dneva, ki se otepajoče se budi skupaj s tvojim telesom. Čas je, da zvečer pustiš nasmehu, da se v temi razleze čez tvoje ustnice brez da pomisliš, da nerealistično idealiziraš svoje življenje. Kako do te katarze na obroke?

Pozitivno čutiti se mora smeti in sme morati – in vedno si vreden/vredna tega, da se tako (ob)čutiš. Energije oddajaš in privabljaš vzajemno in če ti ne pomaga drug nasvet, naj tvoja koristolovna plat pograbi pojasnilo, da boš tako tudi lažje manifestiral(a) svoje želje, zaradi zakona privlačnosti. Sem ter tja opusti strogost do sebe, ker sprostitev in počitek nikdar nista pomenila ne lenobe ne nujnega zla, ko so se ti prižgale že rdeče lučke, tudi nediscipliniranosti ali nevztrajnosti ne. So le izkaz spoštovanja tebe samega do sebe.

Osvežuj se kontinuirano, da bo tvoje podstrešje prezračeno. Nahrani sem ter tja otroka v sebi. Pa uživaj v skoku na škarpo, teku po stopnicah, prikupnih nasmehih prijaznih neznanih ljudi, ki so sinhroni s toplim vetrom… Ni nujno, da greš na tisto pijačo merjenja možganskih mišic, ko se ti ne da; ni nujno, da ne spustiš serije na ritualiziran način in potem misliš, da si za nekaj prikrajšan(a). Menjaj svoje prostočasenje, izumljaj njega nove oblike, ker se itak zdi, da časa nikdar ni dosti, včasih pa ga vseeno ubiješ z mašilom iz krča navade.

Nasloni se najprej nase. Vir slike: instagram profil little.bits.of.truth

Malo brskaj po življenju sam(a) <vmesni hint – zadeskaj tudi na ta post: https://wingia.blog/2019/09/08/osmisljen-cas-ki-ga-sama-s-sabo-prezivis-je-cas-ko-lahko-veliko-zase-naredis-nekaj-preverjenih-idej-kaj-lahko-pocnes-sama-na-tak-nacin-da-bos-kmalu-se-bolj-entuziasticno-pritiskala-na/>, malo v pravi družbi. Jutri preberi tisto knjigo, za katero si navdušeno obljubljal(a) kolegu/kolegici (bolj kot sebi), da jo boš, pojdi na kakšen kulturen dogodek z nekom, s komer nisi bil(a) nikoli na čem takem in se zaradi tega dodatno pozabavaj, poskusi skuhati drugo kuhinjo od poznane in nadgradi pač kateregakoli od svojih hobijev, edino pravilo je, da hiti zmerno medtem ko odkrivaš nova obzorja.

Čemu? Da boš svoj telesni, mentalni, osebni in duhovni razvoj dejansko izkusil(a), občuteno užil(a). Tako se tudi ogneš občutku, da si/boš zaradi nečesa izven discipliniranega urutinjenega okvira kaj zamudil(a). In te vmesni trenutki so tisti čopič, ki barvajo tvoj dan. Ki ga napolnijo s tistimi podtoni. Nujno potrebnimi, da se ne počutiš prazne(ga), osamljene(ga) v svetu, kar bi se najbrž lahko kaj kmalu ne glede na obkroženost z malo vojsko ljudi.

vir slike: inspocreate_inc

Odkril(a) boš tiste notranje budilce tvoje strasti, sle po spremembi, tako čisto (ne)naključno se ti bo prižgala žarnica medtem, ko boš bolj vživet(a) v sprejemanju dogajanja vase doživel(a) prebliske, ki te zbudijo. “Hej, to pa bi znal(a) tudi jaz, ampak na tem področju.” “Uau, to me pa res zanima, se bom priučil(a), komaj čakam, da vidim, kaj dlje od osnov zmorem!” “U, kako se tega nisem prej spomnil(a)? Tega se ni pa še nihče!” Entuziazem te naj na lepem ne popusti in zgradi zrealizirane sanje v jutri si. Tavanje je odveč. Prisluhni si. Saj veš – tisti notranji občutek – sledi mu.

vir slike: instagram profil raise.the.vibe.tribe

In kje so ti speči domišljijski vulkani, iz katerih brizgne ideja, ki napove tvoj razsvetljen jutri? Znani zavezniki tvojih idej – utrne se med tem, ko ti tuš kaplje božajo telo, ko pred ogledalom izvajaš svoje negovalne manevre, ko vrtnariš ali kuhaš – radi vzniknejo iz takih napol meditativnih faz pa tudi vmes, ko se načrtno spravljaš v meditacijo in umirjaš svoje misli, recimo. In okleni se jih – to so tvoji intuitivni vzgibi, na podlagi katerih kar moraš delovati, če se imaš rad(a) kot si si dolžen(/na) imeti se.

Tkalci preje, ki jo boš čez dolga leta razgrnil(a) kot svoj spominski časovni trak hkrati z raztezom nasmeha čez ličnice, ko te bojo spomini notranje vznemirjenega/-no utemeljeno pogreli s plameni nostalgije. In kar je ves point v saldu vseh navedenih podvigov: vmes plezaš tam, kamor si namenjen, a plezanje je ta pot vmesnega časa, ki ji doriši pomenskost. V teh vmesnih trenutkih je čar. In čar je v teh trenutkih tudi zato, ker se kljub svoji (ne)zavedni izgubljenosti najdeš.

Verz pred zadnjo piko pravi da tudi če ti uspe le sem pa tja, se splača, ja. Ker ne le obstajaš, ne le si, ne le bivaš, ampak živiš z vsem, kar si. In ker se ti odprejo nove, drugačne poti v boljše čase in nove, smiselne(jše) dni.

Wingia

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.