Posted in Brez kategorije

Ko te Korona zapre, ti lahko nov svet odstre. Ne daj se in bodi dejaven, pa bo tudi čakajoči moment bolj zabaven! ;)

Deloma deluje kot bi zamrznil svet razen narave okrog nas (kar ji mora še kako lepo leči na utrujeno bistvo), deloma vsak po svoje izgubljeno pogleda na koledar in uro, v trpkem upanju, da bo kmalu spet vse po starem. 
Čas, v katerem smo vsled ukrepov ograjeni, je lahko čas, ko smo precej nejevoljni in ga tlačimo v miselni predal čakanja na pojutrišnjem po jutrišnjem jutri, lahko pa ga vzamemo tudi tako kot da nam je po svoje dan v izkoristek na drug način. Kot rada temu pravim sama – stvar pogleda na stvar torej.

vir slike: instagram profil spiritualism.1111

Lahko je priložnost, da se naredi odloženo v miru, brez tistega občutka, da nekaj zunaj zamujaš, ko doma delaš določeno stvar. Lahko je priložnost, da se zazreš vase in poiščeš dele sebe, ki so v vrvežu siceršnjega časa kar nekje zmanjkali. Lahko je priložnost, da se končno naučiš več zabavati sam(a), sploh če si nekdo, ki je precej odvisen od družbe, ki ga zaktivira, da je živ. Lahko je priložnost, da se povežeš z ljudmi, ki jim daš vedeti, kaj ti pomenijo in lahko je priložnost za večplastno mentalno in osebno rast tebe same(ga).

V spodnjih točkah sem zapakirala nekaj predlogov, idejnih, v razmislek in izvedbo, kar pač utegne priti prav, da te (z)aktivira v bolj dejaven dan – doma.

Kot prvič: omisli na dneve, ko se ti je v službi (na faksu, v šoli) zdela ideja, da lahko v udobju doma v trenirkastem outfitu opraviš, kar je treba, prijetnejša od jutranjega hiteja v mrazu (včasih celo dežju, snegu) na kraj, kjer si primoran biti, da oddelaš svojo dnevno tlako. Res se vrni v ta občutek in se zdaj naslajaj nad njim, ko v miru spiješ kavico, potem ko si lahko vstal(a) malenkost pozneje. In ja, vsak ima kdaj antisocialen moment – ko pride ta(k) moment, ni treba iz peta vleči vseh komunikacijskih veščin za prijetno klimo med sabo in okoliškimi figurami, ker si sam(a) sebi ta hip pač zoprn(a).

Kot drugič: Spremljaj medije tako, da ne ostaneš (z)manipuliran(a) z njihove strani, pač pa da je edini krojač tvojega miselnega sklepa tvoj selektivni pogled na stvar. Z obema rokama se obesi na pozitivne(jše) napovedi, ki ne strašijo dlje od potrebnega in obetajo razplet, ki ga vsak po svoje že nestrpno pričakuje. Zagrabi vsak žarek v objem z ogledalcem, ko lačen/-na pozitivnih obetov strmiš v ekran.

Kot tretjič: Dnevno užij zadostno količino humorja.. Kot telo rabi vitamin D v obliki sonca, ti rabiš kakšno kitico pozitive za um. Pobrskaj za smešnimi domislicami iznajdljivih kreativcev, ki si že krajšajo čas in odganjajo tečnost na ta(k) način – stori to tudi namerno, ne le naključno spotoma, ko scrollaš po družabnih omrežjih (če k temu prišteješ še kakšen nasmeh več, ki ti ga bo uspel naslikati čez lica hišni peto ali kdo drug od bližnjih, boš kmalu ravno prav naloadan(a);)). Se domisliš kakšne še sam(a) med cinično-sarkastičnim premotrovanjem nastale situacije? Toliko bolje – razsvetli svet! 😉

Kot četrtič: V času izoliranosti se samo zgodi, da se nam v misli vrnejo ljudje, ki jih že tudi prej dlje nismo videli ali slišali. Zdaj ni izgovora, da ne utegneš, če nisi eden prvih v bojni vrsti proti epidemiji ali pa imaš doma vzgojno-varstveni bunker večjega obsega, zato si le utrgaj kaj od tega preostanka časa za kontaktiranje nekoga posebnega, ki ga očitno nisi pozabil(a) in ti je v interesu spet sesti z njim na kakšno drinko, ko bo tole mimo.

Kot petič: Kaj pa tvoji (pozabljeni?) talenti? Tista zaprašena ladja ali tisti model, ki po malem spominja na letalo, ki napol sestavljena/o čaka v pozabljenem kotičku, tisti zvezek verzov, ki si ga nekajkrat počečkal(a) in nato potlačil(a) v predal… Kaj zmoreš sproščen(a)? V čem si res dober/dobra? Zavihaj rokave in se tega loti zdaj, ko ni pritiska, ni časovne omejitve… naj te navdih zaobjame in ko padeš noter, bo tudi pomalical nekaj ur, ki bodo po novem osmišljene, te bodo nadalje razvile in ne bodo zgolj ubijanje časa za dočak konca izolacije. 

Kot šestič: Pobrskaj po mislih, kje vse si se pustil(a) na cedilu, ko si (si) rekel/-la “enkrat bom že tudi to”. Bodi domala neusmiljen(a) s sabo, se postavi v bojno pozicijo (če ne maraš preveč tišine, si navij še glasbo, ki te ravno prav zmiga) in se loti tiste komode v kotu, kamor si vedno bolj odlagal(a) reči… zabava ob kakšnih omaricah s spominki, ki rabijo prevetritev, je tudi zagotovljena, eden sploh prijetnih občutkov pa je nostalgija, ki ti izvabi kakšen nasmeh ali dva. Ubit čas, urejen v nedogled odlagan opravek in ti, zadovoljen v prečiščenih energijah prostora in obujenih spominih.

Kot sedmič: Malo drugačen dnevnik: ja, mogoče se ti precej manj zgodi čez dan, ko si doma, a tvoje misli morajo bivati svobodno. Vsi tisti nasveti iz knjig in člankov, da si na list napiši “za kaj vse si hvaležen/-na”, “kaj ti je všeč na sebi”, “minuse in pluse za pro-et-contra sprejem odločitve, katere rezultat se bo izcimil v kasnejšem terminu”, “to do list”-da se boš bolj z razlogom veselil(a) pokoronskega izolacijskega časa. Zdaj je končno čas za to. Takšno pisanje ne zahteva ne daru ne napora dlje od treninga uma v smeri, kjer sije sonce in ti bo pomagalo pri konstruktivni mentalni pripravi na jutri.

vir slike: instagram profil awakened_souls

Lažje je iti skozi vsako krizo, ki je nisi primoran(a) preživljati sam(a). Tu smo vsi v istem krču, eni bolj, drugi manj obremenjeni, a vseeno prav vsi smo deležni(ki) tega, kar se je izcimilo iz virusa, ki nas je globalno kar stesel. Ker nisi sam(a), si vedno lahko rečeš “kak drugi-tak ti” in je sprijaznitev potem vsaj za odtenek lažja izkušnja. Bolj kot pa si boš osmislil(a) svoje bivanje v tem vmesnem času, večje bo tvoje zmagoslavje ob pogledu nazaj čez ramo, ko bo vse spet po starem in bo po novem hkrati. 😉

Wingia